27. Tɵn-det tuᵢnne gɵᵢlkeẟ leaj ɵᵢntet mu silp kavpjazit; i mon, koᵢs puttim, lejm vaᵢlteẟ īččan lɵᵢssin.
28. Nuᵢt vaᵢlteẟ suᵢst tālant, i ɵᵢnteẟ, kobest lī loᵢhk’ tālantet.
29. Tɵn-det što jokseńče, kōbest lī, ɵᵢntlat i lassan; a kōbest elleak, suᵢst valtlat i tɵt, mi lī.
30. A keaχn pākaldɵs suᵢhp’jekke olgas sevnesvuᵢtte; tomb leńč lojkmuš i paᵢnn-χɵrš. (Koᵢs cilkij tallan, čuᵢrvij: kiest lie piel͘l͘ kullɵᵢt, aᵢn son koll!)
31. Koᵢs-še olmu ɵᵢlk pōtt īǯes ɵl-nɵmest, i puk pɵᵢz aᵢnjel sujn: tanna ešt īǯes ɵl-nɵm prestol ɵl;
32. I čoñkdɵdet put su puk olmu; i juoᵢgest ɵvtet numbin, maχt vārredij jōgač lampsit koᵢzzin;
33. I čuńčlat lampsit voᵢlles-pieᵢlt īǯes čoar, a koᵢzlit čińž kitte.
34. Tanna cealk car tɵjt, kok leb voᵢlles-belt su: puoᵢtte, mu jēǯ laoslovmańč, mɵnnet carstva, ku lī tijjit vāll’šamańč mand i ɵᵢlm tujjem rajest.
35. Tɵn-det što nealg’temm mun, i tij ɵᵢndin muᵢnne porret: jugstovim, i tij jugɵten mū; lejjim jākk-olmɵᵢn, i tij vaᵢldin mū;
36. Lejjim pieota, tij tievv’ten mu; lejjim kɵbest, tij kīččin mu; tuᵢrmest lejjim, i tij pūdin muᵢnne.
37. Tanna vujk-olmu ceᵢlket suᵢnne vuosta: Hospoẟi! koᵢs mij ujnim tū nealgɵstam, i portem? ili jug’stovɵm, i jug’tem?
38. Koᵢs mij ujnim tū jākk-olmɵᵢn, i vaᵢldim? ili pieotemes, i tievv’tem?
39. Koᵢs mij tū ujnim kɵbest, ili tuᵢrmest, i pudim tuᵢnne?
40. I car cealk sijjid vuosta: vujkest sarnam tijjit: mommet tij tujješin tan ɵvte tāᵢllin mū ockɵᵢn vīl͘l͘in, tɵn tujjin muᵢnne.
41. Tanna cealk i tɵjd, kok lev čińǯ-belt: vaᵢnceẟ muᵢst, proklet tij, eg’seńč toᵢlle, ku lī vāllɵšam bīsse i sū anjelit.
42. Tɵn-det što porstovvem mun, tij jēpped antmańč muᵢnne porret; jugstovvem, tij jēppe jugtam mū;
43. Lejjim jākk-olmɵᵢn, jēppe valtam mū; lejjim pieota, jēppe tievtam mū; kɵbest i tuᵢrmest, jēppe kīčmańč mū.
44. Tanna i sij cielket suᵢnne vuosta: Hospoẟi! Koᵢs mij ujnim tū porstovmańč, ili jugstovmańč, ili jākk-olmɵᵢn, ili pieota, ili kɵbest, ili tuᵢrmest, i jēp lūžamańč tuᵢnne?
45. Tanna cealk sijjit vuosta: vujkist tijjit sarnam: momet
