27 Studen (wie Anm. 3), S. 64.
28 Kobal (wie Anm. 15), S. 148-149.
29 ZAL, Reg I/ Fasz. 1233, fol. 411.
30 Oesterreichische Statistik, N. F., Bd. 4, Heft 1, Wien 1914, S. 81.
31 Studen (wie Anm. 3), S. 45.
32 T. Tominsek Rihtar, «Pili smo vodo, polno skodljivega mrcesa: H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred prvo svetovno vojno», Zgodovina za vse, IV, Nr. 1, 1997, S. 37.
33 I. Hribar, Moji Spomini, 1. Teil, Ljubljana 1983, S. 100.
34 Ebd., S. 102.
35 ZAL, REGI/Fasz. 2041, fol. 25-30.
36 Ebd.
37 Tominsek Rihtar (wie Anm. 32), S. 33.
38 Ebd., S. 33-36.
39 Ebd., S. 42. Langjährige Widerstände gegen die Verlegung eines modernen Wasserleitungsnetzes gab es, wie die Forschungen zeigten, auch in anderen slowenischen Städten wie z. B. Krainburg (Kranj), Radmannsdorf (Radovljica), Bischofslack (Skofja Loka), Marburg (Maribor), Cilli (Celje). Ausführlicher in A. Studen, Higienizacija urbaniziranih naselij, Slovenska novejsa zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992, Ljubljana, Bd. 1, 2005, S. 114.
40 Tominsek Rihtar (wie Anm. 32), S. 36-40.
41 Ebd., S. 38.
42 Ebd., S. 40.
43 P. Rasberger, Moji spomini, Ljubljana 1965, S. 15.
44 Studen (wie Anm. 3), S. 26.
45 Vgl. Benkhen (wie Anm. 5), S. 8.
46 Vgl. Studen (wie Anm. 3), S. 63-66.
47 F. Govekar, M. Zarnik, Ljubljana po potresu 1895-1910, Ljubljana 1910, S. 100, 103.
