Glamat popiko-katekik Volapüka/III. Noms tefü tonabs

From Wikisource
Jump to navigation Jump to search
← II. Lafab III. Noms tefü tonabs
Glamat popiko-katekik Volapüka
IV. Valemiko glamatikos →

III. Noms tefü tonàbs.

17. Tonabs i muedìk-lí sibinoms in vp., äs in natapüks?

No; in vp. tonab alik nen sesum palilädom. Sikod lilädon a. s. plied no plìd, sod pli-èd. Klu in vp. i no sibinoms tonabs sötöl dünön te al tenam, ud al japam silaba sembal, äs a. s. h in vöd deutik ihn, ud tt in vöd deutik Mitte.


18. Tonab öt (leigik) li pasepükom id in vp. ma mods tel jü fol difiks, äsliko a. s. in natapüks tonab c as k, z, ſ, ƈ (tj)…?

No; sod alik tonab aliabom toni te bali, lilädi e penami te bali, e püka’ton alik ailabom mali te bali.


19. Kiplad vöd alik labom silabi betonama okik, o. b. kazetì oka?

Egelo te su finasilab (posilab).


20. Me tonabs kimik penon e bükon vpi.?

Egelo te me tonabs latinik (nelijik).


21. Liko tonab g pasepükom in vp.?

Egelo te, äso tonab k sofiko; abu nevelo äso ch, u j, u sch, u c


22. Mals i kil sibinoms in vp. plo ton f bal, o. b. f, v e ph?

No, te f bal.


1123. Liko lilädon tonabis x e z in vp.?

Egelo te, äso gs e ds pafetanöls nabiko.


24. Vp.-li labom i palvokalis (aa, ai…) e palkosonatis (tt…)?

No: ni aa, ee, oo…, ni palvokalis ai, au, ei, eu…; ni ll, ss… Klu vöd geil no palilädom, äso vöd deutik geil; sod, äsif pepenomöv deuto ge-ihl, sikod (me kazet) geìl.


25. Nèms tonabas telsevel vpa. tonoms liko?

A, e, i, o, u; ä, ö, ü; be, pe; de, te; ve, fe; he, ye, ge, ke; le, re, me, ne; se, je, ce (dje), xe (gse), ze (dse).


26. Liko muton penön, bükön e sepükön vpi. su tal lölik?

Egelo e vätopo jalepüno segun mod öt ä leigik, dat aikanon kapälön gudik ä kleilik balvoto, e dat no pölots e feitöfs vedoms se badiks penam u liläd e sepük.


27. Klu löpiküns kil plisìps', noms ä devièds vpa. aitonoms liko?

  1. Menadè bal püki bal!
  2. Pükè bal penamì bal!
  3. Penamè bal lilädamì bal!

28. Deutans… mödik, lilädöls vödis vpa., mekoms pökis kiom?

12Atis, das lilädoms: a äs å (nugäniki); e äs ä, a. s. in vöd deutik wer (vär), pla äs (pläs) e in vöd deutik Netz (néz); ud ä äs e; ud ö äs e, ud votafleko e äs ö; ud ü äs i, e votafleko; fövo p äso b; t äso d, h äso ch; g äso ch u y, k äso g; u n äso nudatonikis e flentanas…; u ng (ŋ) äso ngk, u ſ äso s, u z äso s


29. Liko tenon vpo. silabi sembal getöli in natapüks a. s. tenölis a, e, h (in: Maaſ, Meer, sehr)…?

Vp. nevelo telom tonabi sembal, sod givom kazeti vätik ` vokale pötenöl, a. s. à, è, ì (in: vàr, mèr, lìbe, o. b. wahr, Meer, Liebe…).


30. Liko yapon u blefon in vp. silabi sembal voto nepabetonöli?

No telon, äs in natapüks, kosonati silaba tefik, äs a. s. tonabi f in vöd deutik Schiff (jíf); sod vokal silaba tefik getom kazeti japik ´. Klu penon vödi deutik Schiff vpo. te jíf; (ab jìf binos schief). — Nom at aimutom pafölön jalepo ya demü kod at, bi alik tonab palilädom patiko in vp., klu tonab nonik vpa. pa’bapom al teìk mal tena, ud japama.


31. Kis natapükis valik nesesumo mekos nefino fikulikum, ka vp. binom?

  1. Laltigs bofik el ed un…;
  2. sesums nenumik nebü (po) noms;
  3. 13 velibs nenomomafik, a. s. ich gèbe, ich gàb…;
  4. pönops fikulik;
  5. mod no nefikulo lenadlik säka e noneda;
  6. plumaf kosonatas ud i vokalas in natapüks teldik;
  7. rim ofen lefikulik in poedots e kanits;
  8. nefömot nenumikas nemas lönik;
  9. tasiämöf e netik’avöf siämas (malodas) vödas nenumik (pato in pük nelijanas, cinänanas, deutanas…);
  10. def mödikas plunumas, ladyekas, u plulüenama, ud balnumas, ud ladvelibas…;
  11. lafàbs difik plu (ka) tum talanetas, kelas teldiks ailaboms tonabis tu nemödik(is), ab votiks en plumafo mödikis;
  12. ‚lotogaf‘ levemo fikulik ä stedo tasiämik natapükas mödik;
  13. vöditopam levemo fikulik natapükas teldik;
  14. tumöd foginavödas otas; fino:
  15. nefüm, tenöf (tenälöf), neklül(äl) e möseplänöf nenumikas suemodas e vödönabidas (pükübas) natapükas valik.

32. Liko gleplisips fövoìk fol vpa. tonoms?

  1. Plo ton alik penonöz mali te bal(i)!
  2. Mal alik labomöd sepükami te bal(i)!
  3. Tonab nonik binomöd muedik unezesüdik!
  4. 14Bal penam e lilädam aibinomöd su tal lölik!

33. Vp. ailabom bizugis kiom?

  1. Vp. binom blefik, e spälom vödis mödik, klu i timi, töbi, e moni, pato tefü telegafön…
  2. Vp. binom klülik, kleilik e fümik tefü sepet.
  3. Vp. nò labom sesumis, e ya demü kod at aikanom palenadön levemo nefikuliko.
  4. Deno vp. aibinom fomaliegikum, ka natapüks valik.
  5. Vp. no binom petanöl len sütagi (setatidi) jalepik; sod (pato in stül kilid) binom libik tefü vödipladam e vödiyumam.
  6. Vp. ailabom lotogafi balik, kludiki, nefikulik.
  7. Vp. toenom nämik ä benotonölo, e sukü leigatons mödik aipötom vemo al poèd e kanit.
  8. Vp. aibinom pük gudikün plo nolüg, lekan, ted, dustod, feb, melak, plo tävels, spotans…, bi vp. labom u steifom teikis suemodis e setis klülik, jalepo pedistinölis, balikis, no möseplänikis.
Nonik natapük lölika tala, e nonik votikas lekanapükas sonemik labom bizugis valik atis vpa.



← II. Lafab III. Noms tefü tonabs
Glamat popiko-katekik Volapüka
IV. Valemiko glamatikos →