Pened hiela I. Harrison gasede: Volapük (Hannover) 1

From Wikisource
Jump to navigation Jump to search

De söl J. Henry Harrison in S. Petersburg egetobs penedi suköl, keli vilobs pübön:


Söl palestümöl!


Dälolöd obe plänön flenes vpa in kolüms gaseda olik, gased ti lebalik, kel papübom nog in vp kapälnik, kodis setlida obik se kadem, nestü vob fefik e ladlik du yels mäl. Ozitatob gledinis, pebisiadöl fa ob in spod obik ko dilekel kadema, e oblefob omis. Säk binom:

Kikod esetlidob se Kadem bevünetik volapüka?


Gepükob:

  1. Ekoefob, das if olensumom plisipi dilekela - gebi fomas petuvöl in glepüks yulopik mödikün - as dukel lebalik, pük e glamat nulik, pedatiköl fa om, binoms lepötik e tikavik, ab no zepob deno, vobön te al sükön püki nulik.
  2. Pük nulik dilekela segun samad oma, pelägivöl in zülag 15., jinom obe „pem selednik de püks latinik, spänik e tälänik, kel sümom dialegi pesevik Jolas Zenomela e leigom boso pejina-püki (pigeon English) de Kanton“.
  3. Vödem püka dilekela miplidom obe: „vöds binoms lonedik, no benotonik, nedetik [?] e ofen böfik“.
  4. Glamat nulik miplidom obe: „deklin e konjug, me bivöds pla bisilabs, binoms plo ob votam misalöfik;“ Schleyer lägivom plo sufafom te tonabi lebalik (p) e „konjug nulik flagom plo sufafom siti lölik cenamas e suamamas“.
  5. e lepatiko: iniludob, das ebinob kopanal Kadema Bevünetik Volapüka, das esötob lefulnön bagafi balid statudas: „Kadem jäfom te lefulami e menodami glamata e vödabuka datuvela“. Kludo no kanob blibön kopanal kadema, al jafön vapüki sembal votik, no sägo lingu nov intrnasionik! Pük at kanom binön nefikulikum ka vp al kapälön liladölo, ab obinom egelo milna fikulikum al penön e pükön.

Läsiedob vödi bal, monedi lätik oba; ibo pesuadöl das deil vpa obinom te tu sunik, klödob penön lätikno al gased vpk. Ployegs nulik e difik[1] lömiboms ya nu valaflano, äs ezitos timü dilekelet de söl Kerckhoffs, kiüp pos kongef bevünetik volapükelas du volasetopam de Paris, elabom döli neläbik, mobön cenamis in vp nezesüdik e nepöfüdik. Egetob ya ployegis sümik de kademla vönik vpa, söl Heintzeler, de Komitef vpakluba de Hannover[2] e de Vpaklub de Königsberg. Benovipob dilekeli al kum böladamik mobas e ployegas, kel ofalom su bäk oma,[3] e Kademi al kofud e luleod nevitlik, kels osöloms domü om. Ob omuslupob se neföm at, bliböl fiedik püke, kel ukanom vedön pükamed bevünetik lebalik, olüvob dämelis e sepelis volapüka[4] ab i venüdob lebegi bal e lätikün, das söls at no olaidunoms nemön kademi oksik dub calanem, petapüköl fa duns omas valik: „Kadem bevünetik volapüka!“


Ko glids
D.o.d.
J. Henry Harrison.


Notedobs al pened it:


al 1. If söl H., äs blöfom dub kovobam jünuik, läsevom plisipi dilekela, no kapälobs, kikod no vilom läsevön kludiko votamis ut glamata, evedöl zesüdik sukü lensumam plisipa at, ifi odugoms fino al pük nulik. Natiko leno binos zesüdik sukü atos, das muton läsevön e lensumön i ebo glamataployegi pebisiadöl fa dilekel kma in lölikos e in püns dabalik.

Al 2., 3., 4. Vödem at binom ga te blüf e glamataployeg ebo te ployeg, kel pibisiadom leno al vögodam, äs pesagos betoniko, sod büfoiko te als bepükam valemik!


Al 5. I bekodam at setlida se kadem no jinom pötik obes, aliko no jünu; ibo kadem lölik no nog elensumom glamataployegi dilekela. Klu slud, setlidön se km, pemekom luüno tu suniko.


NOETS.

  1. If söl H. segun blig oma as kmal estudomöv senitiko vapükaployegis valik u luüno veütikün, epuböl jünu, etuvomöv suon, das ployegs difik leno binoms valiks so difik, äs s. H. e vpans mödik klödoms. Ba vpans poklüläloms suno dö säk at dub laltüg de flan pükavik.
  2. Söl H. mutom pölön; ibo vpaklub Hannover esedom ome te vüdi al fünam vapükagaseda gletik.
  3. Söl R. no melidom vo benovipi kofik at, sod tadilo läsevi gletik i taelas omik, das to „kum böladamik mobas e ployegas“ e to neflenams valik no klemom cali fikulik e töbafulik dilekela, sod klödom mutön dunön i fovo bligis pelovesumöl. If ceds e tikads omik binoms ba pölübik sotimo, blig flenas valik votik döla e pato kademalas binom mekön senitik dilekele pökis at spet. mekön mobis pötikum. Kikod söl H. no dunom atosi pla te krütön, kelos binos peseviko nefikulumo ka mekön gudikum e pla lülogön fovo te neduniko vobes fovoik kma e flenas votik döla, kelos binos natiko lesumikum e kovenikum, ab no födos döli e mostepi oma?
  4. Me noet at söl H. ä valiks, kels sagoms otosi, blöfoms te lesagi taelas, das vp nuik labom döfis tu gletik linedik, al kanön vedön vapük. Ibo ifno - liko lesags te migönik taelas kanomsöv neletön dulölo mostepi vpa? Binos sikodo ced döbik, das vp mostepomöv denu i nen menodam vulálik - if taels valik nuik udepubomsöv. Tadilo - taels ainulik ovedoms denu vpe nuik se züpels lönik efe ebo zilikün.





Se Volapük: Gased al pakam Volapüka 1895, Nüm: 12, Pads: 4-6.