Lomapük

From Wikisource
Jump to navigation Jump to search
Koned yofik.


Ob, as studel, ästebob vayelo in lanedadom nöka oba du muls ut, in kels profesans däloms lüvön studis ä elis Kornelius Titus Livius e pösodöfis votik no luumo lonedüpik ka mäkabik vönüpa. Tim at panemom valemo vakanüp.


Binöl nepejäfik ästeifob juitön timi libik. Äspatob mödna, ko gün, in fot zümöpik al yagön, ab juts bösetik oba ämekoms egelo te tlepi nepöligik nimes. Väpozendel äkopanob nöki al dom nilela nilikün, söla Anastasius, - tedal vönik, nu fienal liegik, - in dom kela lukadapledon, musigon e musamon. Vomül Ofelia, jison yunik e vemo jönik domasöla ebinof yeg lestimama patik oba. Elabof babiti (Papagei - pappagallo - perroquet) glünik pelöföl vemo fa of, bi ebinom nim nefoetik e evödom äso lavogal. Böd at elabom nemi kösömik bevü babits »Koko«.


Semgödel ästadob yagöl in fot nilü dom söla Anastasius, e, äs egelo, imekob ya jutis neseklik anik, ven äjinos obe logön sembosi mufön oki bevü bledem solüdik bima binöl nilü bal smavegas fota. No äkanob beno distinön, böd kimik äbinom et. Nekösömikos äzidos nu. Ob, yagel vemo neskilik, kel ikanom jünu jutön nena gokili e kel emutom al sufön demü atos kofamis nöka e flenas ota, atna izeilob beno, äjutob, e - bos et nepesevik äfalos de bimalam al bimalam, al rivön jöto gluni. - Koko, babit vomüla, ebinom vitim yaga obik! Ästanob lugiko us. Äkluzifob namis e älenlogob babitafuni. Süpito pätupob fa tonod tlidas nilöl e älogob su smaveg bevü bims söli Anastasius stepön nevifo lüodü plad yaga neläbik. Ädatovob e äpokob spidüno funi ela »Koko« pöfik e äsenob flumön bludi al kap oba. Logod obik ämutom binön löliko ledik, ven äglidob söli bäledik, kel äsagom:


»Yagel latinik, älilob juti ola. Kisi äsävol in pok?«


»Nosi nosi!« älupüklob, »äpokob, äpokob. . . si äpokob te nunodi, kel ifalom al glun.«


»Flen yunik, lobedolös ga konsäli oba e lüvolös güni, foti e yagi lölik, voto neläb sembal ozidom nogo e ek beigolölas povunom fa globils ola!«


No äkanob gepükön, seilölo aköpanob bäledani al dom. Ägolobs in sälun e domasöl änoetom:

»Eko! - Koko elibom oki denu de ketil e eflitom al fot. No kanom binön fagik, ogetkömom.«


Logod oba ävedom ledikum. Äjinos obe, das pok oba binom dulogik e das alik kanom logön ino babiti, deno leno älabob lanimi, koefön klimaduni nelibavilik oba. Älüvob suno söli Anastasius, äspidob al lanedadom nöka, kele äbegob dali, mekön ninsaedön jevali al vegön al zif nilik, Triest. Älukodlob nedön tabaki e votikosi.


Pos holil bal enakömöl, ägolob al lemacem selela lepas e bödas selänik e us, jonöl babitafuni, äsäkob:


»Li labol babiti sümöl boso ate?« Selel äxamom bödi pefunöl e ägesagom:


»Kömol in timil gudik, o söl! Lenlogolös ga babiti et, binom leo leigik olike, novo-li?« »Liko panemom? Li vödom?«


»Labom nemi »Koko«, binom vemo nefoetik e pükom äs deputal sembal.«


Ätikob: O fäd läbik! If kanol polön babiti in sälun, nek onolom deili votika.


Äpelob gälüno suämi peflagöl, ägevegob e ägolob pozendelo kobü babit lifik pesävöl in nunod oba al dom söla Anastasius. Nek ebinom in sälun; sikodo äfimob eli »Koko IIid« len ketil ela Koko Iid, nes palogön fa ek. Äniludob nu, das nek odatüvom cüti.


Pos tim blefik söl Anastasius kobü nök oba e kobü pädal paga nilik, äkömoms in sälun, e poso i vomül Ofelia, jikel äsäkof, kitim babit igekömom. Äsagob, das ätuvob omi in sälun e äfimob omi len ketil.


Vomül äflätof nu babiti, kel älensumom levilo löfelamis ofa; vomül äsagof:


»Koko badik, kikod fugol egelo? Ab deno binol Koko gudik, bi geflitol ai. Kapälob, fot glünik plidom ole e i ol vilol spatön sotimo in fot.« »Koko IIid« äbeginom vödön, äsagom:


»Caramba.«


Vöd at äbinom nekapälnik vomüle; älenlogof fati, du babit äfövom:


»Por Dios, como va de salud?« -


Päsüpitob fa tälen at böda, bi ävödom me spänapük, e babit nefenik:


»Capitan, cual es el nombre de esa muchacha?«


Babit develik ämekom devön obi, älabob dledi gletikün, patlätön bi Koko telid äspänapükom, du Koko balid ivödom te in tälapük!


Domasöl ävokom nu:


»Milagö! Adel Koko spänapükom.«


Plisenels ästunoms e söl pädal ämekom sägo kluzifamali. Ob it äsimulob stuni gletik. Nök oba ävedom meditöl. Älabom kösömi, vilön nolön kodi zida alik e plänön valikosi e somo, pos süenam madik, äflapom klufi su kap me klülälam suköl:


»Flens löfik! Koko pemotom in Sulümelop, kö pükon spänapüki. Obs valik löfobs lomapüki, kludo i Koko löfom lomapüki oka e no vilom fovo senön pöniti, evedön nefiedik lomapüke, demü atos vödom nu spänapüki.«


Älabob töbi nekösömik, al no smilön, ab nek ägivom klülälami votik e, do söl pädal anoetom[1], das älilom nevelo pükön dö babit semkimik, kel ivotom püki, deno püked sapik nöka pälensumom.


Emotävob poso al finön studis oba e Koko IIid efövom sagön me »lomapük« oka:


»Por Dios como va de salud?«


Pos yels anik Ofelia evedof jimatel oba e tö poso ekoefob ofe kläni: in mod kimik »Koko Iid« ivedom »Koko IIid« e kikod epükom spänapüki!

Trieste


V. Neymon de Neyfeldt.



NOETS. (Vükifonät)

  1. Jiniko bükapök; pla: änoetom.





Se Volapük: Gased al pakam Volapüka 1894, Nüm: 3, Pads: 5-7.