94. Volapükapükod

From Wikisource
Jump to navigation Jump to search

Gustul telsid yela at in ledom nisula löflik Mainau lä Konstanz yunels lizelstetenik älaboms geiliki stimi, kom geilug regik klonaleson Gustaf de Sved[1] e kom geilugs regik e ledükik de Baden (al) dälön pükodön kanitöl neta῾ümi svedik in kil püks: svediko, deutiko e volapükiko, e neta῾ümi deutik volapükiko e deutiko, e fe ke kopaned benotonafluta[2] dub datuvel volapüka.

Jöto nog Ulanda ‚kamadel gudik‘[3]kanitos glikik e deutik. Klonaleson Gustaf de Sved, geilug regik, äbinom tän so benik, (al) lovegivön ko ῾anüd lelönik datuvelé volapüka fotogafadi jöniko eplöpöli oma, ed al musamönok kuladikum dö volapük ko datuvel öt. Tän kanitels vemo pegälöl de Lizelsteten sa dilek omsa pälinkipoms lebenik in ledom Mainaua, ed älüvoms ledomi gloliko seistöl in ladälod petolölün.

Küpets (fonät: ‚Wikisource’).

  1. Gustav von Schweden
  2. Harmonisflütbegleitung
  3. Uhlands ‚guter Kamerad‘

Se Volapükabled zenodik 1881, Nüm: 10, Pads: 41.